Category Archives: ARHIV PROJEKTOV

ARHEOLOŠKE IZKUSTVENE DELAVNICE »NA KOLIŠČU BRKATEGA SOMA« 2016

Že četrto leto zapored smo za obiskovalce pripravili popotovanje v prazgodovino v obliki arheoloških izkustvenih delavnic, ki so potekale ob ribnikih na Verdu pri Vrhniki. Lepo jesensko soboto smo tako preživeli v času koliščarjev, na ”kolišču Brkatega Soma”.

Obiskovalce je na začetku njihovega sprehoda po prazgodovini pričakal deblak v izdelavi. Ob njem so lahko poskusili zakuriti ogenj z lokom, si ogledali replike prazgodovinskih sekir, izvedeli marsikaj zanimivega o surovinah, ki so jih koliščarji uporabljali ter obdelovali in seveda o gradnji deblaka.

Mlajše obiskovalce je na naslednji postaji čakal izziv v obliki interaktivne igre ”Koliščarsko kolo”. Ta jih je vodila skozi letne čase, v vsakem so jih čakala vprašanja in naloge, pri iskanju odgovorov pa so jim pomagali predmeti iz vsakdanjega življenja koliščarjev.

Da je bilo za izdelavo oblačil v prazgodovini potrebno kar precej spretnosti, so se lahko obiskovalci na lastne oči prepričali na delavnici predenja. V tem opravilu so se lahko tudi sami preizkusili, izvedeli pa so še, kako so koliščarji iz nitke stkali blago ter s čim so ga obarvali. (Naj)mlajši so se lahko poigrali v igralnem kotičku ”koliščarska kuhinja”, kjer so jih čakale žrmlje, posodice, pribor za prižiganje ognja, semena, žita in suho sadje. Okrasili so lahko tudi svojo koliščarsko posodo.

Koliščarji so bili spretni lončarji, iz gline so poleg posodja izdelovali tudi figurice, okrasne jagode, uteži za statve, predilna vretena ter kalupe, v katere so metalurgi vlivali staljeno rudo. Na lončarski delavnici so se lahko obiskovalci ob izdelavi predmetov iz gline prepustili ustvarjalnosti.

Veliko navdušenja je ponovno požela metalurška delavnica. Kovino smo talili na odprtem ognjišču, da bi dosegli dovolj visoke temperature, pa smo si pomagali z dodajanjem zraka z usnjenimi mehovi. V glinene kalupe smo vlivali sekire, s tehniko izgubljenega voska pa smo izdelovali prstane. Pri tem postopku je potrebno predmet najprej izdelati iz voska ter ga obdati z glinenim kalupom. Ko se ta posuši in vosek v njem stali, vanj vlijemo staljeno kovino, ki zavzame sedaj prazen prostor. Ko se kovina strdi, razbijemo kalup in izdelek iz kovine je tu.

Koliščarji so precejšen del hrane in surovin kljub razvoju poljedelstva in živinoreje še vedno pridobivali z lovom. Obiskovalci so se tudi sami lahko preizkusili v streljanju z lesenim lokom na tarčo. Za konec pa so si med sprehodom ob ribnikih lahko ogledali še razstavo Ljubljanica.

ARHEOLOŠKE IZKUSTVENE DELAVNICE NA ANČNIKOVEM GRADIŠČU PRI JURIŠNI VASI

12014987_418308768378498_6056818601029940771_o (1)

V sklopu projekta Evropskega teritorialnega sodelovanja Rojstvo Evrope, katerega nosilec je Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, smo izvedli pet interaktivnih doživljajskih delavnic na Ančnikovem gradišču. Preko vsebin, ki jih ponuja bogata materialna kultura, odkrita na dosedanjih izkopavanjih, smo želeli obiskovalcem predstaviti vsakdanje življenje te poznoantične naselbine ter približati  njeno bogato arheološko zapuščino in ljudsko/bajeslovno izročilo, vezano na naselbino.
Delavnice vsaka zase pripovedujejo zgodbo od nastanka naselbine do propada in njenega nadaljnega življenja v mitih in legendah. Gre za doživljajske delavnice, na katerih obiskovalci preko lastnega izkustva spoznavajo različne vidike takratnega vsakdanjega življenja.

1.      NASTANEK IN PROPAD MESTA

Obiskovalci so se seznanili z vsakdanjim življenjem prebivalcev poznoantične naselbine in preko lastnega izkustva spoznavali njihove veščine in opravila: mletje žita na rimskem mlinskem kamnu, predenje niti na preslici, tkanje na rimskih statvah, pisanje na voščeno tablico z rimskim pisalom – stilusom, šivanje s koščenimi šivankami, spoznavanje začimb in zelišč, ki so jih poznali in uporabljali Rimljani,..
Obiskovalce so pozdravili tudi rimski vojaki v bojni opremi. Na ustvarjalni delavnici so si najmlajši izdelali vojaški ščit in čelado nato pa so se na vojaškem urjenju naučili veščin rimskih vojakov. Skupaj smo iz recikliranih škatel zgradili obzidje in se pripravili na spopad z barbari. Gradnja je potekala pod vodstvom glavnega vojaškega poveljnika. Ko je bilo obzidje zgrajeno, so se otroci postavili v bojni položaj in branili naselbino. Barbari so napadli z municijami in kmalu prebili obzidje. Naši vojščaki so zavzeli položaj »želve«, napadli barbare in jih pognali v beg. Naselbina je bila obvarovana.

2.      KRUHA IN IGER

Na drugi delavnici smo na gradišču poustvarili rimski forum – trg, kjer je bilo vedno živahno in polno ljudi, kljub težkim časom. Otroci so tekali naokoli in se igrali, uprizarjale so se različne ulične igre in plesi. Na forumu so trgovci prodajali svoje izdelke in hrano, ki je vedno in še danes predstavljala priložnost za druženje in veselje. Obiskovalce je pričakal rimski pek. Najprej so mleli žito na rimskem mlinskem kamnu, ker pa je bil takšen način mletja vseeno preveč zamuden, da bi dobili zadostne količine moke, smo jim delo malce olajšali in pripravili krušno moko iz katere so nato zamesili testo za rimski kruh. Spoznali so različne dodatke/začimbe, ki so jih Rimljani dodajali svojemu kruhu. Pek je prižgal ognjišče in obiskovalci so lahko  spekli svoj hlebček kruha na vročih kamnih, ki so se greli na žerjavici. Rimljani so poznali več vrst kruha kot ga poznamo danes!
Obiskali so nas tudi rimski poulični glasbeniki iz Kulturnega društva Vespesjan, ki so poskrbeli za razvedrilo med delom in sprostitev ob zaključku prireditve. Recitirali so poezijo rimskih piscev in igrali na takratna glasbila. Najmlajši pa so se preizkusili v igranju rimskih iger z žogo, namiznih igrah in na ustvarjalni delavnici, kjer so ustvarjali izdelke iz gline.
Rimski rek EDE, BIBE, LUDE (jej, pij, igraj) smo na ta dan dodobra udejanjili.

3.      KOVAČ IN KOVAČIJA

Poudarek je bil na metalurgiji, delu kovača in delu metalurga ter njunem pomenu za naselbino. Obiskovalce sta na siv, deževen dan pričakala metalurg in kovač. Vsak je imel zgrajeno svojo pečko. Metalurg jih je seznanil z delom metalurga, nabiranjem rude in njenim taljenjem. Kovač je predstavil kovaško orodje in potek obdelave kovine. Obiskovalci so z mehovi dvigali temperaturo v pečki, dokler ni bila le-ta zadosti visoka, da smo lahko dodali rudo in jo začeli taliti. Žal nam je vreme malce pokvarilo načrte in nismo dočakali izlitja rude vseeno pa je kovač obiskovalcem predstavil orodje in način kovanja.
Na ustvarjalni delavnici so si obiskovalci pod vodstvom animatorjev Kulturnega društva Vespesjan izdelali rimski nakit; rimske sponke – fibule, oblikovali in kovali so bakrene okrasne sponke.

4.      BAJESLOVNO IZROČILO

Zadnja interaktivna doživljajska delavnica je bila namenjena ljudskemu izročilu, ki nas je popeljalo daleč nazaj, ko so pozornost vzbujali visoki, mogočni zidovi na Ančnikovem gradišču in ko je na njem bival vitez Jurij, zaklad Ančnikovega gradišča pa je varovala ogromna zelena kača s krono.
Z otroci smo šli na« lov za zakladom«, ki so ga varovale nevarne kače. Prepustili smo se zgodbam o Divji jagi, o gozdnih vilah, škratih, Vodovniku in mladih pastircih. Pred lovom smo si na ustvarjalni delavnici izdelali maske pravljičnih bitij, ki so nas varovale na lovu za zakladom. Na poti do zaklada so nas čakale ovire v obliki družabnih iger, nalog in vprašanj oziroma ugank. Ko smo premagali posamezno oviro, smo dobili namig za nadaljevanje. Otroci so se ob tem neznansko zabavali, bili so pastirci, povodni možje, škratki, razvozlati pa so morali tudi niti, ki so jim jih zapleetle planinske vile.
Ob koncu pa sta otroke razveselila še gozdni mož in planinska vila v pravljični predstavi ob glasbi in plesu.

ARHEOLOŠKE IZKUSTVENE DELAVNICE »NA KOLIŠČU BRKATEGA SOMA« – 2015

pečenje2 (1)

Na Verdu pri Vrhniki smo že tretje leto zapored organizirali arheološke izkustvene delavnice, kjer  smo obiskovalce seznanjali z vsakdanjim življenjem koliščarjev in njihovo kulturo. Delavnice so obiskovalcem ponudile raznolika izkustva v katerih so se obiskovalci lahko tudi preizkusili.
Preko dogodkov na Verdu oživljamo lokalno arheološko/kulturno dediščino in širimo zavest o dediščini, njenem pomenu in pomenu njenega ohranjanja.
 

1.      VEŠČINE IN OPRAVILA KOLIŠČARJEV

Obiskovalci so se lahko preizkusili v vsakdanjih opravilih koliščarjev, rokovali s predmeti, spoznavali različne materiale, ki so jih koliščarji uporabljali, način njihove obdelave in uporabe.

2.      KOLIŠČARSKA KUHINJA

S pomočjo naših kolegov iz Društva Franc Govekar Ig, smo obiskovalcem približali koliščarsko kuhinjo in njihov način priprave hrane. Obiskovalci so uživali v dobri koliščarski hrani, spoznavali zelišča in druge rastlline, ki so jih uporabljali in poznali koliščarji.
Potrebe po rastlinski hrani so zadovoljevali z nabiranjem užitnih rastlin in plodov.  Ogljikove hidrate so pridobivali iz oreščkov – lešnikov, želodov, beljakovine pa iz stebelc mladih rastlin, divje zelenjave – lipa, breza, kislica,.. Sadeži, ki so jih uživali so bile hruške, rumeni dren, črni trn, jagodičevje, divje češnje, kostanj. Ločili so med užitnimi in strupenimi rastlinami, poznali so zdravilne učinke posameznih rastlin. Nabirali so tudi jajca (od rac, ptic), polže in med divjih čebel.

3.      METALURŠKA DELAVNICA

Metalurška delavnica je vzbudila zanimanje obiskovalcev. Vnaprej smo izdelali metalurško pečko, ki smo jo vkopali v tla in obdali s kamni. V njej segrevali smo zakurili nato pa so tudi obiskovalci pomagali segrevati do zadostne temperature, ko smo začeli taliti. Pečko smo segrevali z mehovi, kakršne so uporabljali tudi koliščarji. Koliščarji so bili že dokaj spretni metalurgi. Talili so v posebnih keramičnih talilnih lončkih in vlivali v vnaprej pripravljene kalupe iz katerih so izdelovali sekire in druga orodja. Izdelovali so iz bakra in brona. Nekaj talilnih lončkov nam je v procesu taljenja počilo a vseeno smo naredili kar nekaj končnih izdelkov – sekir. Obiskovalci so bili navdušeni.

4.      DOLBENJE DEBLAKA

Nadaljevali smo z izdelovanjem deblaka, koliščarskega glavnega prevoznega sredstva za plovbo po jezeru. Po končanem dnevu je bil že skorajda končan.

5.      USTVARJALNA DELAVNICA

Na ustvarjalni delavnici so se obiskovalci seznanili s koliščarsko umetnostjo, s tehnikami izdelave koliščarske posode, njihovim okraševanjem, žganjem in njihovo uporabo. Prepustli so se svoji kreativnosti in izdelali svoj izdelek.

6.      IGRA – KOLIŠČARSKO LETO

Igra« Koliščarsko leto« je zasnovana kot družabna igra z igralnimi polji, igralnimi kockami ter igralnimi kartami. Obiskovalci se preko igre in vprašanj na igralnih kartah seznanijo s kulturo koliščarjev, njihovim načinom življenja, opravili, značilnimi za posamezni letni čas ter materiali, ki so jih uporabljali pri vsakodnevnih opravilih.