V sklopu projekta Evropskega teritorialnega sodelovanja Rojstvo Evrope, katerega nosilec je Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, smo izvedli pet interaktivnih doživljajskih delavnic na Ančnikovem gradišču. Preko vsebin, ki jih ponuja bogata materialna kultura, odkrita na dosedanjih izkopavanjih, smo želeli obiskovalcem predstaviti vsakdanje življenje te poznoantične naselbine ter približati  njeno bogato arheološko zapuščino in ljudsko/bajeslovno izročilo, vezano na naselbino.
Delavnice vsaka zase pripovedujejo zgodbo od nastanka naselbine do propada in njenega nadaljnega življenja v mitih in legendah. Gre za doživljajske delavnice, na katerih obiskovalci preko lastnega izkustva spoznavajo različne vidike takratnega vsakdanjega življenja.

1.      NASTANEK IN PROPAD MESTA

Obiskovalci so se seznanili z vsakdanjim življenjem prebivalcev poznoantične naselbine in preko lastnega izkustva spoznavali njihove veščine in opravila: mletje žita na rimskem mlinskem kamnu, predenje niti na preslici, tkanje na rimskih statvah, pisanje na voščeno tablico z rimskim pisalom – stilusom, šivanje s koščenimi šivankami, spoznavanje začimb in zelišč, ki so jih poznali in uporabljali Rimljani,..
Obiskovalce so pozdravili tudi rimski vojaki v bojni opremi. Na ustvarjalni delavnici so si najmlajši izdelali vojaški ščit in čelado nato pa so se na vojaškem urjenju naučili veščin rimskih vojakov. Skupaj smo iz recikliranih škatel zgradili obzidje in se pripravili na spopad z barbari. Gradnja je potekala pod vodstvom glavnega vojaškega poveljnika. Ko je bilo obzidje zgrajeno, so se otroci postavili v bojni položaj in branili naselbino. Barbari so napadli z municijami in kmalu prebili obzidje. Naši vojščaki so zavzeli položaj »želve«, napadli barbare in jih pognali v beg. Naselbina je bila obvarovana.

2.      KRUHA IN IGER

Na drugi delavnici smo na gradišču poustvarili rimski forum – trg, kjer je bilo vedno živahno in polno ljudi, kljub težkim časom. Otroci so tekali naokoli in se igrali, uprizarjale so se različne ulične igre in plesi. Na forumu so trgovci prodajali svoje izdelke in hrano, ki je vedno in še danes predstavljala priložnost za druženje in veselje. Obiskovalce je pričakal rimski pek. Najprej so mleli žito na rimskem mlinskem kamnu, ker pa je bil takšen način mletja vseeno preveč zamuden, da bi dobili zadostne količine moke, smo jim delo malce olajšali in pripravili krušno moko iz katere so nato zamesili testo za rimski kruh. Spoznali so različne dodatke/začimbe, ki so jih Rimljani dodajali svojemu kruhu. Pek je prižgal ognjišče in obiskovalci so lahko  spekli svoj hlebček kruha na vročih kamnih, ki so se greli na žerjavici. Rimljani so poznali več vrst kruha kot ga poznamo danes!
Obiskali so nas tudi rimski poulični glasbeniki iz Kulturnega društva Vespesjan, ki so poskrbeli za razvedrilo med delom in sprostitev ob zaključku prireditve. Recitirali so poezijo rimskih piscev in igrali na takratna glasbila. Najmlajši pa so se preizkusili v igranju rimskih iger z žogo, namiznih igrah in na ustvarjalni delavnici, kjer so ustvarjali izdelke iz gline.
Rimski rek EDE, BIBE, LUDE (jej, pij, igraj) smo na ta dan dodobra udejanjili.

3.      KOVAČ IN KOVAČIJA

Poudarek je bil na metalurgiji, delu kovača in delu metalurga ter njunem pomenu za naselbino. Obiskovalce sta na siv, deževen dan pričakala metalurg in kovač. Vsak je imel zgrajeno svojo pečko. Metalurg jih je seznanil z delom metalurga, nabiranjem rude in njenim taljenjem. Kovač je predstavil kovaško orodje in potek obdelave kovine. Obiskovalci so z mehovi dvigali temperaturo v pečki, dokler ni bila le-ta zadosti visoka, da smo lahko dodali rudo in jo začeli taliti. Žal nam je vreme malce pokvarilo načrte in nismo dočakali izlitja rude vseeno pa je kovač obiskovalcem predstavil orodje in način kovanja.
Na ustvarjalni delavnici so si obiskovalci pod vodstvom animatorjev Kulturnega društva Vespesjan izdelali rimski nakit; rimske sponke – fibule, oblikovali in kovali so bakrene okrasne sponke.

4.      BAJESLOVNO IZROČILO

Zadnja interaktivna doživljajska delavnica je bila namenjena ljudskemu izročilu, ki nas je popeljalo daleč nazaj, ko so pozornost vzbujali visoki, mogočni zidovi na Ančnikovem gradišču in ko je na njem bival vitez Jurij, zaklad Ančnikovega gradišča pa je varovala ogromna zelena kača s krono.
Z otroci smo šli na« lov za zakladom«, ki so ga varovale nevarne kače. Prepustili smo se zgodbam o Divji jagi, o gozdnih vilah, škratih, Vodovniku in mladih pastircih. Pred lovom smo si na ustvarjalni delavnici izdelali maske pravljičnih bitij, ki so nas varovale na lovu za zakladom. Na poti do zaklada so nas čakale ovire v obliki družabnih iger, nalog in vprašanj oziroma ugank. Ko smo premagali posamezno oviro, smo dobili namig za nadaljevanje. Otroci so se ob tem neznansko zabavali, bili so pastirci, povodni možje, škratki, razvozlati pa so morali tudi niti, ki so jim jih zapleetle planinske vile.
Ob koncu pa sta otroke razveselila še gozdni mož in planinska vila v pravljični predstavi ob glasbi in plesu.